NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 10. 2009 Stran: 4

NFD, Sava in terme Savin turizem letos ni posloval pozitivno, a to, kakšen je delež pomurskega turizma v skupni izgubi, ni jasno - Terme 3000 na ničli? Po stečaju Mure so si mnogi oddahnili v prepričanju, da so se končno v Pomurju rešili NFD-ja in njegove pasivnosti pri upravljanju Mure in ne nazadnje tudi kapitalskega izžemanja Mure. Žal se krog NFD-ja, povezan s Pomurjem, še ne zapira. Posredno reševanje dolgov NFD-ja bankam lahko pljuskne v pomurski konec. Glede na dogajanje znotraj t. i. gorenjskega trojčka -NFD-ja, Merkurja in Save -, ki vlaga velike napore v reševanje NFD-ja, ima to lahko vpliv tudi znotraj Pomurja - tokrat v turizmu, ki je v lasti Save.

Medij: Žurnal24 - Dolenjska Avtorji: Kranjec Božič Jerca Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dolenjska Datum: 12. 10. 2009 Stran: 4

Selitev. Odločbe o prekinitvi delovnega razmerja bodo delili do konca meseca, kar bo ostalo, pa preselili v Ljubljano

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 10. 2009 Stran: 22

Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) na včerajšnji seji ni prižgal zelene luči za podaljšanje okoli 37 milijonov evrov posojila NFD Holdingu Stanislava Valanta. Ključno vprašanje je, kaj bosta zdaj naredili preostali dve članici sindikata bank - Gorenjska banka in Nova KBM, ki sta že pred mesecem dni soglašali s podaljšanjem skupno okoli 15 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Ker gre za sindicirano posojilo s skupnim zavarovanjem in ker je NLB kot vodja sindikata od posojila odstopila, je mogoče pričakovati, da ji bosta sledili tudi preostali dve banki. Če želita še naprej financirati NFD Holding, lahko kvečjemu od NLB prevzameta nase celotno terjatev, kar pa najmanj pri mariborski banki v večinski lasti države ni verjetno.

Po neuradnih informacijah Valant zadnje tedne intenzivno zbira sredstva za poplačilo bank. Pri tem v NFD Holdingu, ki ima več kot 62.000 delničarjev, poudarjajo, da je njihovo poslovanje stabilno in v nobenem primeru ni ogroženo, saj spadajo med manj zadolžene finančne holdinge. Če Valantu ne bo uspelo poplačati posojila, mu grozi zaseg Hotelov Bernardin, s katerimi je bilo posojilo zavarovano.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2009 Stran: 23

Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja očitno prihodnje lastniške konsolidacije družbe ne želita prepustiti naključjem. Uprava pod vodstvom Žige Debeljaka je namreč včeraj začela postopke predpriprave na izdajo do 20 odstotkov osnovnega kapitala družbe z izdajo novih delnic, pri katerem lahko izključijo prednostno pravico obstoječih delničarjev. Kot uradni razlog za izdajo odobrenega kapitala uprava navaja pravočasno zagotovitev dodatnih finančnih virov v primeru morebitne izvedbe strateških povezav na področju trgovske, nepremičninske ali druge dejavnosti.

Zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin na trgih jugovzhodne Evrope namreč ugotavlja, da se pojavljajo nove priložnosti za strateške povezave. Zaradi omejenih finančnih virov bi lahko Mercator kot vir uporabil tudi novo izdane delnice iz odobrenega kapitala, podobno kot je pred leti izpeljal povezavo s srbsko družbo M&B Rodič, kije trenutno 4,6-odstotni lastnik Mercatorja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 09. 2009 Stran: 23

Lanski prevzem Tosame Boštjana Nagodeta, ki ga je izpeljal prek podjetja Sana Investicije in za katerega je odštel dobrih 26 milijonov evrov, je bil financiran s posojili v višini 22,9 milijona evrov. Za najem posojila, ki gaje Nagodetovo podjetje Sana Investicije najelo pri NKBM in Hypo Alpe-Adria Bank, pa so bile med drugim zastavljene tudi nepremičnine MKT Printa. Ker je Nagode pred kratkim pripojil Sano Investicije z dvomestnimi milijonskimi dolgovi k Tosami, bo prevzem Tosame v zelo veliki meri očitno financirala kar Tosama.

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da je NKBM Sani Investicije (ki je bila v lasti Nagodetove tiskarne Schwarz) posodila 11,8 milijona evrov, Hypo pa 11,1 milijona evrov. Za zavarovanje posojila je Nagode bankam jamčil s hipotekami na nepremičninah MKT Printa (nepremičnine MKT Printa so bile sicer že pred tem delno obremenjene), Schwarza in z lastnim premoženjem. Kot učvrstitev zavarovanja posojila je bilo s pogodbo tudi določeno, da so poroki pri najemu posojila Sani Investicije MKT Print, Schwarz in Nagode. Zato so se vsi trije obvezali, da bodo na prvi poziv banke poravnali vse obveznosti Sane Investicij.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 09. 2009 Stran: 26

Ljubljana - NKBM je ena največjih bank upnic v primeru stečaja družb iz skupine Mesna industrija Primorske (MIP). Poleg 14 milijonov evrov terjatev do krovne družbe MIP pa ima NKBM med drugim tudi 3,7 milijona evrov terjatev do družbe MIP Pomurka reja. A te stečajni upravitelj družbe Boštjan Repnik v celoti prereka. Razlog, ki ga stečajni upravitelj navaja, je glede na aktivnosti, ki jih je NKBM že od sredine lanskega leta vodila v zvezi s težavami MIP, vse prej kot razumljiv. NKBM je namreč zamudila rok za prijavo terjatev!

Vprašanje je, kako bo NKBM, ki ima med drugim več kot sto tisoč malih delničarjev, lastnikom pojasnila, da ji do izteka roka, 23. julija, ni uspelo prijaviti terjatev. Še posebno ker je banka vseskozi aktivno sodelovala v konzorciju bank upnic MIP res pa zaradi s hipotekami zavarovanih večine terjatev večjega preplaha vsaj v času dogovarjanja med bankami po neuradnih informacij v omenjeni banki ni bilo. Tudi v krovni družbi MIP ima NKBM za več kot 2,2 milijona evrov prerekanih terjatev. Večino tega, 1,9 milijona evrov, naj bi imela NKBM zavarovanih z zastavno pravico na blagovni znamki Kraljica mortadela Gorica, katere vpis pa po pojasnilih stečajnega upravitelja ni izkazan.

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 09. 2009 Stran: 9

Infond Holding je včeraj sklical novo skupščino delničarjev. In razkril, katerim upnikom ni uspelo poplačati terjatev z zasegi delnic

Infond Holding je včeraj spet osupnil slovensko finančno javnost.

V Večeru je objavil sklic oktobrske skupščine delničarjev, že tretje letos. Uprava pod vodstvom Pierpaola Ceranija predlaga številne sklepe: da bodo sedež družbe prenesli iz Maribora v Ljubljano, odstopljeno nadzornico Klaudio Koban Jakopin nadomestili s Tržačanom Morenom Robertom Navaccom in že tretjič v treh letih menjali revizorja.

Najbolj sporna pa sta dva predloga: da delničarji potrdijo sklepe zadnje, majske skupščine in dokapitalizirajo Infond Holding z denarnimi in stvarnimi vložki. Pri slednji možnosti bi se morali sedanji delničarji celo odpovedati svoji prednostni pravici.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 15. 09. 2009 Stran: 13

Posojila, ki jih ne moremo vrniti, zamenjajte za delnice.

To namerava Infond Holding Boška Šrota in Pierpaola Ceranija predlagati vsem, ki so Infondu posojali denar. O predlogu bodo glasovali na skupščini 15. oktobra. Premoženja le za desetino Vseh posojil je za kar 156 milijonov evrov. Skoraj polovico je priskrbel večinski lastnik Infonda Center Naložbe, več kot 50 milijonovpa na Šrotov ukaz družbe iz skupine Pivovarna Laško.

Med bankami je najbolj nasedel Hypo Bank z 11,6 milijona evrov posojil, Gorenjska banka pa jih je dala za 2,2 milijona. Tudi Perutnina Ptuj, ki jo vodi Roman Glaser, je prispevala 6,2 milijona evrov posojil, Zlata Moneta 2 pa kar deset.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 15. 09. 2009 Stran: 31

Od včeraj lahko družbe iz sistema Laško razpolagajo s slabo četrtino kapitala Mercatorja, česar zaradi več regulatornih postopkov doslej niso smele.

Prvič po skupščini Mercatorja leta 2006, ko je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), takrat še pod vodstvom Ne vena Boraka, najnovejšega svetovalca guvernerja centralne banke Marka Kranjca, začela spremljati upravljanje v družbi, imajo vse delnice trgovca spet glasovalno pravico. Po Janševi prodaji Mercatorja 30. avgusta 2005 in odstopu nadzornika Gorazda Čuka, ki seje spomladi 2006 razšel s tedanjim šefom Istrabenza Igorjem Bavčarjem, sta takratna največja lastnika - Istrabenz in sistem Laško Boška Šrota - namreč morala paziti, da nista glasovala usklajeno.

Sledila je vrsta regulatornih postopkov novih vodstev ATVP in urada za varstvo konkurence, zato bo Mercator konec mandata zdajšnjih nadzornikov pričakal z enim nadzornikom iz vrst kapitala manj. Tudi nov mandat nadzornikov se bo konec oktobra začel le s štirimi nadzorniki, saj Laščani na avgustovski skupščini niso glasovali, uprava in nadzorniki v Družbe iz sistema Pivovarne Laško, osvobojene Boška Srota, lahko spet razpola gajo z delnicami največjega trgovca, za bankami bodo drugi največji lastniki pa so zato predlagali seznam le štirih novih.