Elektro Celje

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
• Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
• spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 8. julij 2021 Stran: 5

Konec avgusta spremembe v nadzornem svetu celjskega elektrodistributerja

V Elektru Celje letos skromnejše dividende Država letos na račun dividend iz Elektra Celje, ki je v njeni 80-odstotni lasti, ne bo dobila toliko denarja kot prejšnja leta. Čeprav bo celjska elektrodistribucijska družba delničarjem razdelila celoten bilančni dobiček, bo bruto dividenda znašala le malo več kot 7 centov na delnico. To je najmanj v zadnjih nekaj letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Konec avgusta bo Elektro Celje dobil tri nove člane nadzornega sveta, vendar se v Društvu Mali delničarji Slovenije z imenovanjem vseh ne strinjajo in so napovedali izpodbojno tožbo. 

 Uprava in sedanji nadzorniki Elektra Celje so v sklicu seje skupščine delničarjem predlagali, naj člane nadzornega sveta Draga Štefeta, Rosano Dražnik in Mirjana Trampuža imenujejo še za en 4-letni mandat, vendar je Slovenski državni holding (SDH) predlagal druge člane in jih kot večinski lastnik potem na seji tudi potrdil. Od avgusta bodo tako v 6-članskem nadzornem svetu po novem sedeli Dejan Žohar, vodja tehnične službe v Splošni bolnišnici Celje, ki je bil pred nekaj leti tudi kandidat stranke SMC za direktorja bolnišnice, Marijan Papež, glavni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Boštjan Leskovar, izvršni direktor programa Strojegradnja v Uniorju.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se s takšnim predlogom ni strinjalo.

Predsednik društva Rajko Stankovič je pojasnil, da so izpodbojno tožbo napovedali, ker na seji niso dobili zadovoljivega odgovora SDH na vprašanje, ali Dejan Žohar izpolnjuje pogoje, ki jih za članstvo v nadzornem svetu zahteva zakonodaja. »Nikomur nočemo delati krivice, želimo samo izvedeti, ali ima Dejan Žohar izkušnje z nadziranjem velikih družb. Pojasnilo, ki smo ga dobili na seji skupščine, da je njegovo kandidaturo pretehtala kadrovska komisija SDH, ni dovolj. Če bomo v 30 dneh dobili zadovoljiv odgovor na vprašanje, izpodbojne tožne ne bomo vložili,« je povedal Stankovič.

Manj prihodkov in dobička

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju približno 20.700 poslovnih in malo več kot 153 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2020 ustvarilo 47 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,8 milijona evrov manj kot predlani. Še višji upad kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal 5,5 milijona evrov. Predlani je podjetje imelo 9,2 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička od načrtovanega je v letu 2020 dosegla tudi celotna skupina, v kateri sta odvisni družbi Ece, ki skrbi za dobavo električne energije, in Eletro Celje Ovi, ki izvaja inženirske storitve.

Na 26. skupščini delničarjev Elektro Celje so se delničarji seznanili z letnim poročilom, odločali so, da za dividende namenijo 0,073 EUR bruto na delnico, podelili so  razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in izglasovali spremembe statuta, kot jih je predlagala Uprava in NS. Zavrniki pa so spremembe statuta, ki jo je predlagalo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki, kjer so predlagali, da se v 11. členu statuta zapiše zakonska obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend (1 odstavek 399. člena ZGD-1) in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot dosedaj.  Prav tako je Društvo MDS s sopodpisniki razširil dnevni red z dodatno točko dnevnega reda o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV, a tudi to ni bilo sprejeto, saj je tudi proti temu glasoval SDH. Skupščina delničarjev je tudi izvolila tri nove člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev.    Rajko Stanković predsednik Društva MDS je zastopal 644.379 delnic oz. 3,02 % prisotnega kapitala.

Celje, 30.06.2021

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 40 % in padcem EBIT za 35 %

Matična družba Elektro Celje je v letu 2021 zabeležila 5,53 milijonov EUR čistega dobička, kar je 40 % manj kot v letu 2019, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 6,09 milijonov EUR, v primerjavi z 9,36 milijoni EUR v letu 2019, kar je 35 % manj.  Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Celje znižali za 2,8 mio EUR. Družba je za investicije namenila 25,9 mio EUR.

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 9,20 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 9,09 EUR.

Najnižja dividenda med vsemi EDP in sicer v višini 0,073 EUR bruto bo izplačana 30. septembra 2021

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 znaša 1.741.676,05 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,073 EUR. V Društvu MDS bomo pozorno poslušali poročilo predsednika Uprave in poročilo NS, predvsem nas bo zanimalo zakaj ima družba Elektro Celje tako slabe rezultate in bistveno zaostaja za ostalimi 4 EDP-ji.

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov po mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

• izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
• zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
• znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
• zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
• verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

Za investicije Elektra Celje NEPP predvideva v letih 2021 do 2030 kar 797 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, za območje družbe Elektro Celje pa 797 milijonov evrov. Elektro Celje ocenjuje, da je za to zagotovljenih približno 35 % potrebnih virov oz. 279  mio. Trenutna zadolženost Elektro Celja ne omogoča take zadolžitve, saj koeficient neto finančni dolg/EBITDA znaša že 1,58 % in prostora za veliko dodatnega zadolževanja več ni. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

Predlogi Društvo MDS za ustanovitev sklada lastnih delnic in spremembo 11. člena statuta nista bila sprejeta, saj je proti obema predlogoma glasoval le SDH, ki ima večino, Društvo MDS napovedalo izpodbijanje zavrnjenega sklepa

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina odločala o sprejemu sklepa, ki bi upravi omogočil nakup lastnih delnic po minimalni ceni 75 % KV (6,9 EUR) in ne višji kot 100 % KV (9,20 EUR). Prav tako je skupščina odločala o predlogu spremembe 11. člena, kjer Društvo MDS, predlaga, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot dosedaj, a tudi to spremembo je zavrnil SDH. Na oba nesprejeta sklepa je Društvo MDS in odvetnik Matjaž Titan napovedal izpodbijanje zoper negativna sklepa.

Izvoljeni novi trije nadzorniki

Na nasprotni predlog SDH je skupščina delničarjev izvolila tri člane predstavnike kapitala za štiriletno mandatno obdobje iin sicer Marijana Papeža, direktorja ZZZS, Boštjana Leskovarja izvršnega direktorja PE Strojegradenj v Uniorju in Dejana Žoharja vodjo sektorja za investicije, preskrbo in vzdrževanje v Splošni bolnišnici Celje z začetkom mandata 31. 8. 2021. Društvo MDS je najavilo izpodbijanje tega sklepa.

Letošnja 25. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS). Je pa tokratna skupščina odločal tudi o povečanju osnovnega kapitala brez izdaje novih delnic, spremembi statuta in izvolitvi člana nadzornega sveta ter ureditvi prejemkov nadzornega sveta v času epidemije Covid 19.  Društvo MDS je na skupščini zastopalo delničarje, katerih delež je predstavljal 3,4 % prisotnega kapitala na skupščini, kjer je 21.403.556 delnic oz. 89,71 % osnovnega kapitala družbe.

Celje, 24.06.2020

Poslovanje leta 2019

Matična družba Elektro Celje je v letu 2019 zabeležila 9,25 milijonov EUR čistega dobička, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 9,47 milijonov EUR, v primerjavi z 11,5 milijoni EUR v letu 2018.

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 9,09 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,86 EUR.

Uprava in NS z razrešnico, delničarjem dividenda v višini 0,123 EUR bruto bo izplačana 30. septembra 2020

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu, razdelila pa je ves bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2019 znašal 2.934.604,85 EUR. Bilančni dobiček v višini 2.934.604,85 EUR se bo tako uporabil v celoti za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,123 EUR.

Društvo MDS je predlagalo spremembo 11. člena statuta družbe, ki bi omejilo razporejanje v druge rezerve iz dobička do 1/2

Društvo MDS je predlagalo, da lahko Uprava ali nadzorni svet oblikuje druge rezerve iz dobička v deležu do 1/2 čistega dobička, ki ostane po uporabi  za namene  iz  I. odstavka 230. člena ZGD- 1, razen če druge rezerve  iz dobička že dosegajo polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička uporabljeno.

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma, 4 % kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice.  

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem vzela 3 mio eur

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena. Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij. Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe, saj se bo z zadnjo spremembo kazalnik NET DEBT to EBITDA iz 1,42 povečal na cca 2,0 in s tem poslabšal kreditni potencial družbe. Sklep na žalost ni bil sprejet, saj ga ni podprl večinski lastnik Republika Slovenija in v njenem imenu SDH, ki je na skupščini imel 90,76 % vseh glasovalnih pravic.

Društvo MDS je nasprotovalo dokapitalizaciji in najavilo možnost izpodbijanja tega sklepa na sodišču

V Društvu MDS smo tudi nasprotovali dokapitalizaciji družbe brez nove izdaje delnic zaradi dejstva, da sprememba statuta, ki omogoča še vedno Upravi in NS, da 2/3 dobička razporedita v druge rezerve in s tem zmanjšata bilančni dobiček za razdelitev med lastnike. Nerazumno nam je bilo, da je družba Elektro Celje, ki je imela že pred tem 100 mio EUR osnovnega kapitala, le tega s tem povečala še za 50 mio EUR, torej na 150 mio EUR, pri čemer smo opozorili, da imajo velika uspešna podjetja kot je Krka osnovni kapital 54.732.264,71 EUR in PETROL ima osnovni kapital  52.240.977,04 EUR. Ker ekonomske razlage zakaj to družba predlaga s strani predsednika uprave nismo prejeli, smo najavili možnost izpodbijanje tega sklepa na sodišču.

Izvleček iz pisma mag. Boris Kupec – predsednika Uprave Elektro Celje, d.d (stran 10 do 12)

Rezultati poslovanja kažejo na dobro opravljeno delo Odgovorno vodenje in ravnanje se ob koncu leta odraža v številkah in družba Elektro Celje je leto 2019 zaključila z dobrimi poslovnimi rezultati. Prihodki družbe Elektro Celje so znašali 68.443.737 EUR, kar je 1,8 % več od načrtovanih. Čisti poslovni izid poslovanja je dobiček v višini 9.252.820 EUR, kar je 8,2 % več od načrtovanega. Dosežen donos na sredstva (ROA) je znašal 3,22 % in je za 0,22-odstotne točke presegel načrtovano in pričakovano vrednost v Letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb SDH, d.d. Vrednost realiziranih investicij je znašala 24.664.650 EUR, kar je 7,2 % več od načrtovanih. Tako je tudi CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (48,52 %) višji od načrtovanega (46,34 %)….

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo)  Avtorji: J.I. Teme:  ZGD-1 , skupščine Datum: Četrtek, 4. julija 2019 Stran: 5

Država, ki je največja lastnica Elektra Celje, je na seji skupščine spet preglasovala male delničarje, ki so predlagali, naj celjsko elektrodistribucijsko podjetje svoj statut spremeni tako, da bo v prihodnje za dividende namenilo več bilančnega dobička. Vse je ostalo po starem, delničarji bodo letos dobili 0,135 evra bruto dividende na delnico.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili s poročilom o lanskim poslovanjem matičnega podjetja in celotne skupine, v kateri sta še družbi Ece in Ovi, ter odločali o delitvi bilančnega dobička. Letos si bodo delničarji razdelili 3,2 milijona evrov, bruto dividenda na delnico bo znašala 0,135 evra, kar je približno toliko kot lani. Na zahtevo Društva mali delničarji Slovenije, zavarovalnice Adriatic Slovenica ter dveh ciprskih skladov, ki so lastniki petih odstotkov Elektra Celje, je uprava družbe dnevni red seje razširila še s predlogoma o pridobivanju lastnih delnic in o spremembi statuta, po kateri bi družba za dividende namenila več bilančnega dobička.

Predlagatelji so navedli, da zdaj višina zneska ni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, saj Elektro Celje za dividende namenja manj, kot znašajo štirje odstotki osnovnega kapitala. Država, ki ima 80-odstotni lastniški delež, je oba predloga zavrnila. Društvo malih delničarjev je tudi predlagalo, da bi delničarji dividende dobili konec julija in ne šele dva meseca kasneje, a so ostali lastniki tudi ta predlog zavrnili.

Lani še več prihodkov in dobička

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Celje, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 3,2 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 830.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo skoraj 4 % glasovalnih pravic.

Celje in Ljubljana, 28. junij 2019

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Celje je v letu 2018 zabeležila 11,9 milijonov EUR dobička, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 11,5 milijonov EUR, v primerjavi z 8,7 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 6,4 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 44,2 milijonov EUR in dosegajo 43,78 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,86 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,56 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,135 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo skupaj s preostalimi delničarji podali zahtevo po spremembi statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Tanja Smrekar  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 4. september 2018 Stran: 10

Alta bo v imenu manjšinskih lastnikov štirih elektrodistribucijskih podjetij - Elektro Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska – že ta teden poslala potencialnim kupcem vabilo za nakup njihovih deležev (teaser). In koliko bo naprodaj? »Pričakujemo, da bomo prodali vsaj desetino vsakega podjetja,« pravijo predstavniki prodajalcev.

Spomnimo, država ima v elektrodistribuciji, ki sicer šteje za strateško panogo, po 80 odstotkov delnic. Pod 75-odstotni delež, sodeč po sedanji strategiji, ne bo šla.

Preostalo imajo zasebniki, med njimi so, kot je pred časom pisal Siol, tudi privatizacijski mogotec Igor Lah, Adriatic Slovenica (do pred kratkim v lasti KD Group, kupil jih je Generali), Triglav Skladi, Petrol, državna Kad in Modra zavarovalnica, DZS pod vodstvom Bojana Petana, posredno Borut Kuharič (nekdanji prvi človek ajdovske Vipe Holdinga), odvetnik Aleš Rojs in Igor Štemberger oziroma borzna hiša Ilirika... V zadnjem času so se, pišejo na Siolu, v lastništvu pojavili tudi za zdaj neznani vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi.

Kdo so potencialni kupci?

Na današnji skupščini Elektra Celje d.d. so se delničarji seznanili s poslovanjem v letu 2017 ter potrdili izplačilo dividende v znesku 0,13 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo izplačana 28. septembra 2018. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot milijon glasov delničarjev oziroma skoraj 5 % celotnega kapitala družbe. Dividende v višini dobrih 0,13 EUR bodo izplačane konec septembra.

Celje in Ljubljana, 28. junij 2018

Elektro Celje v letu 2017 ustvarilo 9,99 mio EUR dobička - dividenda 0,13 EUR

Družba Elektro Celje je v obdobju januar - december 2017 poslovala s celotnim dobičkom v višini 9.996.466 EUR, kar je za 8 % več od doseženega v enakem obdobju leta 2016 in 0,2 % več od načrtovanega za leto 2017. Celotni prihodki so znašali 67.453.030 EUR (3,3 % več od doseženih v enakem obdobju lani in 0,9 % več od načrtovanih za leto 2017), celotni odhodki pa 57.456.564 EUR.

Investicije so bile izvedene v višini 22,1 mio EUR, električna energijo pa dobavljena 171.340 gospodinjskim in poslovnim odjemalcem.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice, ki je na dan 31.12.2017 znašala 8,56 EUR, leto poprej pa 8,31 EUR. Delničarji so na skupščini potrdili dividendo v višini dobrih 0,13 EUR bruto na delnico (zaokroženo na 4 decimalke: 0,1318 EUR), potem ko je SDH predlagala, da se čisto ves dobiček nameni za dividende; predlog uprave in NS namreč pri izračunu ni izključeval lastnih delnic. Dividende bodo izplačane 28.09.2018 vsem delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 27.09.2018.

Sklad lastnih delnic – tudi v letu 2017 delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS ugotavljamo, da delničarji tudi v letu 2017 niso podlegli pritiskom ter pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena za delnice Elektro podjetij. Posledično je uprava Elektra Celje od predvidene najvišje letne kvote uspela odkupiti zgolj 32.491 delnic, kar predstavlja vsega 0,13 % osnovnega kapitala.

Društvo MDS ocenjuje, da dobro poslovanje Elektra Celje (delnica z oznako ECEG), posledična dodatna rast kapitala ter same knjigovodske vrednosti (konec leta 2017 je znašala 8,56 EUR oziroma 3 % več, kot v letu 2016) jasno kažejo na to, da so delnice ECEG vredne več.

Še vedno upamo in pričakujemo, da se bodo pogoji za odkup delnic v sklade lastnih delnic v prihodnosti bistveno spremenili, zlasti z vidika razpona cene, po kateri naj bi uprava odkupovala delnice. Na dan 31.12.2017 je v Elektro Celje več kot 16 % malih in manjšinskih delničarjev, ki lastniško niso povezani z Republiko Slovenijo.

Delničarji Elektra Celje so se na današnji skupščini seznanili s poslovanjem v letu 2016 in potrdili izplačilo dividende v znesku 0,11 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo izplačana 2.10.2017. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 300.000 glasov delničarjev, oziroma 1,4 % glasovalnih pravic na skupščini. Društvo MDS je skupaj z ostalimi delničarji napovedal možnost izpodbijanja sklepa o delitvi bilančnega dobička.

Celje in Ljubljana, 4. julij 2017

Elektro Celje v letu 2016 ustvarilo skoraj 9,4 mio EUR - dividenda 0,11 EUR

Čisti dobiček Elektra Celje je znašal 9,4 mio EUR, kar je za 1,3 mio EUR več od načrtovanega, investicije pa so bile izvedene v višini 20,1 mio EUR. Dividendna donosnost na kapital je znašala 1,6 %. Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice, ki je na dan 31.12.2016 znašala 8,31 EUR, leto poprej pa 8,12 EUR.

Ker je Uprava v soglasju z NS večji del čistega dobička razporedila v druge rezerve, so delničarji odločali zgolj o delitvi 2,8 milijona EUR bilančnega dobička, delničarji pa so ravno zaradi pretiranega oblikovanja rezerv napovedali možnost vlaganja izpodbojnih tožb. Dividenda v višini 0,11 EUR bruto na delnico bo izplačana 2.10.2017.

V Društvu MDS smo sicer predlagali, da se za dividendo nameni celoten bilančni dobiček, vendar je skupščina potrdila prvotni predlog, zaradi česar bo Društvo MDS tudi vlagalo izpodbojno tožbo.

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili na predlog SDH imenovani Mirjan Trampuž, Rosano Dražnik, Drago Štefe. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba BDO revizija, d.o.o., Ljubljana.

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS nas veseli, da delničarji niso podlegli pritiskom in pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena, za delnice Elektro podjetij. Posledično je uprava Elektra Celje od predvidene najvišje letne kvote (790.068 delnic) uspela odkupiti zgolj dobrih 27 tisoč delnic (brez upoštevanja delnic, ki jih je prodala državna NLB), kar predstavlja 0,114 % osnovnega kapitala.